APDEJT.si

Združeno kraljestvo je napovedalo, da bo morda septembra priznalo državo Palestino, če Izrael ne bo sprejel ključnih korakov za končanje kriznih razmer v Gazi, dosegel premirje in trajen mir. To izjavo je podal britanski premier Keir Starmer, ki je poudaril, da bo priznanje odvisno od ukrepov izraelske vlade.

V Rimu so aretirali Carlo Zambelli, brazilsko poslanko italijanskih korenin, ki jo je Interpol iskal zaradi desetletne zaporne kazni v Braziliji. Zambellijeva, članica brazilske Liberalne stranke, je bila obsojena zaradi hekerstva in se je v Italiji skrivala več mesecev. Nekateri viri navajajo, da se je sama predala italijanskim oblastem, da bi pridobila status politične begunke in preprečila izročitev Braziliji, vendar so jo vseeno pridržali na podlagi mednarodne tiralice. Po aretaciji je izjavila, da je žrtev političnega preganjanja.

Rusko novinarko Olgo Komlevo so v Rusiji obsodili na 12 let zapora, ker je prostovoljno delala za organizacijo pokojnega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in kritizirala vojsko. Več medijev, med njimi Aftenposten, DR.dk, La Libre, LRT.lt in Deutschlandfunk.de, poroča o tem dogodku kot o novem primeru zatiranja v Rusiji in kršitve svobode tiska.

Rusko novinarko in aktivistko Olgo Komlevo so v Ufi obsodili na 12 let zapora v koloniji splošnega režima. Sodišče jo je spoznalo za krivo sodelovanja v ekstremistični skupnosti v 'primeru FBK' in širjenja 'vojaških lažnih novic'. Komleva je delala za RusNews in bila nekdanja prostovoljka štaba Navalnega v Ufi.

Nekdanja vodja stranke PAN, Carolina Pia, je tarča disciplinskega postopka, ker je tiskovno predstavnico stranke, Inês Sousa Real, obtožila političnega preganjanja in nadlegovanja. Njena pritožba je bila zavrnjena, medtem ko je bil proti njej sprožen postopek. Carolina Pia tudi trdi, da ji vodstvo stranke ni zagotovilo ustrezne podpore pri pripravi kandidature za okrožje Viseu na zadnjih zakonodajnih volitvah.

Združene države Amerike so preklicale vstopne vizume osmim brazilskim vrhovnim sodnikom. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je ta korak utemeljil z domnevnim političnim preganjanjem nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, ki naj bi ga izvajal sedanji socialistični predsednik Ignacio "Lula" Da Silva ob podpori levega ustavnega sodnika Alexandra de Moraesa. To dejanje ZDA je najnovejši poskus ameriške vlade, da podpre Bolsonara.

Združene države Amerike so preklicale vizume za osem sodnikov brazilskega vrhovnega sodišča, vključno z Alexandrom de Moraesom, in številne druge visoke uradnike ter njihove družine. Razlog za to dejanje je domnevni 'lov na čarovnice' proti nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Ameriški State Department je de Moraesja in nekatere druge sodne uradnike obtožil izvajanja 'političnega lova na čarovnice'. Trumpova administracija je namreč javno podpirala Bolsonara, ki naj bi bil žrtev sodnega pregona.

Po poročanju kolumbijskih medijev se je venezuelska odvetnica in disidentka María Alejandra Díaz zatekla na kolumbijsko veleposlaništvo v Caracasu, kjer je že sedem mesecev v begunstvu. Díaz zahteva izredni potni list oziroma "salvoconducto", ki bi ji omogočil varen odhod iz Venezuele. Kolumbija je prošnjo za azil odobrila, vendar naj bi venezuelski režim zavrnil izdajo omenjenega dokumenta, kar povzroča napetosti med državama. Caracas trdi, da odvetnica ni preganjana.

Gibanje Kreni-Promeni je ostro obsodilo napade na lastnika portala "Ozonpres" Stojana Markovića iz Čačka. Marković je postal tarča plakatov, ki so ga označevali za "tujega plačanca" in "lažnivca", kar gibanje ocenjuje kot poskus diskreditacije in ciljnega preganjanja. V sporočilu za javnost so poudarili, da takšni dejanji predstavljata neposreden napad na svobodo medijev in aktivizem.

Ruska tajna služba FSB je odprla novo kazensko preiskavo proti Mihailu Hodorkovskemu, ki ga obtožujejo načrtovanja nasilnega prevzema oblasti in ustanovitve teroristične organizacije. Preiskava vključuje tudi druge člane Ruskega protivojnega komiteja, med njimi nekdanjega premierja Mihaila Kasjanova, zaradi suma poskusa prevzema oblasti s silo.

Državni odbor za človekove pravice je sporočil, da je Ministrstvo za izobraževanje po prejemu poročila, ki razkriva kršitve pravice do izobraževanja v času avtoritarne vladavine, identificiralo 815 žrtev političnega preganjanja, ki so bile zaposlene v izobraževanju ali so bile študenti. Ta korak naj bi poglobil družbeno spravo.

Na poljsko-litovski meji so aretirali Ajsoltan Nijazovo, članico skupine Pussy Riot, na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je izdala vlada Turkmenistana. Nijazova je bila obtožena vpletenosti v krajo 40 milijonov dolarjev iz centralne banke Turkmenistana leta 2002, vendar Pussy Riot trdi, da so obtožbe politično motivirane. Kasneje so jo izpustili, vendar je Interpol zavrnil umik njenega imena iz baze podatkov, ker je v Rusiji že prestajala kazen.